Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v torek v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi se izvedla po morebitni sklenitvi premirja. Namen te pobude, ki so jo podprle članice tako imenovane koalicije prostovoljcev, je zagotavljanje robustnih varnostnih jamstev in stabilnosti v regiji po končanju aktivnih sovražnosti. Čeprav obeti za takojšnjo prekinitev ognja ostajajo oddaljeni, podpisniki poudarjajo pomen priprav na obdobje po konfliktu. Po besedah predsednika Macrona bi večnacionalne sile služile kot oblika zagotovila in podpore za vzdrževanje miru, ko se spopadi ustavijo. Dokument predstavlja politično zavezo zahodnih zaveznic k dolgoročni varnosti Ukrajine in preprečevanju ponovnih napadov, hkrati pa utrjuje diplomatsko sodelovanje med Parizom, Londonom in Kijevom v okviru prizadevanj za mir.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sporočilo, da je 48-letni moški, odgovoren za nedavni strelski napad na prestižni univerzi Brown, svoje dejanje priznal v videoposnetku. Storilec, ki se je v posnetku opisal kot »zver«, je gradivo pripravil in objavil neposredno po izvedbi napada. Organi pregona so videoposnetek pridobili v okviru preiskave, ki naj bi pojasnila motive za nasilni dogodek v univerzitetnem kampusu. Preiskovalci trenutno analizirajo vsebino priznanja, da bi ugotovili, ali je imel moški morebitne sostorilce ali je deloval samostojno. Incident je sprožil val zaskrbljenosti glede varnosti v izobraževalnih ustanovah, vendar oblasti zagotavljajo, da je grožnja nevtralizirana. Javnosti podrobnosti o žrtvah ali natančnem številu ranjenih v tem trenutku še niso v celoti razkrili, saj preiskava še poteka.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

V Franciji je zaradi obilnega sneženja in poledice na cestah od ponedeljka zvečer umrlo najmanj pet oseb. Vremenske razmere so povzročile hude težave v prometu, zlasti v regiji Île-de-France in departmaju Landes. Po poročanju lokalnih oblasti in policije sta v osrednji regiji okoli Pariza življenje izgubili dve osebi; v departmaju Seine-et-Marne je v trčenju tovornega vozila in kombija umrl 32-letni voznik, v kraju Perreux-sur-Marne pa je voznik najemnega vozila s sopotnikom zapeljal v reko Marno in kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Dodatne tri žrtve so zabeležili v torek zjutraj v jugozahodnem departmaju Landes, kjer je poledica botrovala več nesrečam. Francoska meteorološka služba Météo-France je izdala opozorila pred nevarnimi razmerami, saj so nizke temperature povzročile zamrzovanje snežne odeje na voziščih. Policija voznike poziva k skrajni previdnosti, saj se država spopada z enim izmed izrazitejših zimskih obdobij v zadnjem času, ki povzroča zastoje in nevarnost na ključnih prometnih žilah.

Natakar bara Le Co v Crans-Montani je že leta 2019 opozarjal goste na nevarnost ognjemeta. Pojavil se je posnetek iz leta 2019, ki nakazuje na nevarnost požara v baru. Varnostni pregledi v baru niso bili opravljeni od leta 2019.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.

Evropska komisija ni obsodila ponovnih prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije, kljub naraščajočemu mednarodnemu nasprotovanju. Vodja grenlandske vlade je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da je čas za konec "fantazij o aneksiji", medtem ko so evropske zaveznice Danske izpostavile, da morajo o prihodnosti arktičnega otoka odločati njegovi prebivalci sami. Vrh EU se je tako izognil neposredni konfrontaciji z Belo hišo, čeprav Trumpove ambicije v regiji povzročajo precejšnjo politično negotovost. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Trump ponovil svoje stališče o strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, kar je neposredno zavrnil København. Diplomatski pritisk se je povečal tudi zaradi drugih geopolitičnih dogodkov, vključno z razmerami v Venezueli, vendar Bruselj ostaja previden pri uradnem komentiranju ozemeljskih ambicij Washingtona. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka v arktični strategiji, kjer se križajo interesi velesil glede naravnih virov in varnostnih vprašanj.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek deset oseb spoznalo za krive grobega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta širili neresnične in žaljive trditve, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona transspolna oseba, ki se je rodila kot moški. Poleg navedb o njeni spolni identiteti so se obtožbe nanašale tudi na njeno spolno usmerjenost, kar je sprožilo buren odziv v francoski javnosti in pravni sistem spodbudilo k ukrepanju proti kibernetskemu ustrahovanju. Sodni proces se je končal z obsodilno sodbo, pri čemer je Brigitte Macron poudarila nedotakljivost družinske zgodovine in zasebnosti. Primer predstavlja pomemben mejnik v boju proti širjenju dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih, uperjenega proti javnim osebnostim. Med obsojenimi so se znašli posamezniki različnih profilov, vključno z nekaterimi javnimi uslužbenci, ki so sodelovali pri razširjanju teorij zarote, ki so neposredno škodile ugledu prve dame in njene družine.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Donald Trump je zavrnil podporo voditeljici venezuelske opozicije Marii Corini Machado, ker mu ni prepustila Nobelove nagrade za mir. V ruskem svetu federacije so to potezo označili kot "novo klofuto" evropskim zaveznikom, ki so podprli demokracijo v Venezueli in izrazili nestrinjanje z legitimnostjo predsednika Nicolasa Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

Nove ruske rakete in napadi z droni so ponovno ciljali na Kijev in njegovo okolico, pri čemer sta umrli dve osebi. Zračni alarmi so se oglasili po celotnem ozemlju, vojska pa je opozorila na številna gibanja ruskih raket in dronov. V okolici ukrajinske prestolnice so napadi zahtevali posredovanje reševalnih služb, pri čemer je ena oseba umrla, tri pa so bile ranjene v zasebni kliniki.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Danska premierka Mette Frederiksen je ponovila svoje opozorilo, da bi morebitna invazija Združenih držav Amerike na Grenlandijo pomenila konec zveze NATO. Njene izjave so odziv na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad tem danskim ozemljem.

Vrhovno sodišče Gvineje je v nedeljo uradno razglasilo končne izide predsedniških volitev, ki so potekale 28. decembra 2025. Sodišče je potrdilo zmago generala Mamadija Doumbouye, ki je po uradnih podatkih prejel 86,72 odstotka oddanih glasov. S tem se uradno zaključuje obdobje vojaškega prehoda pod vodstvom Nacionalnega odbora za spravo in razvoj (CNRD), ki je državo upravljal od državnega udara leta 2021. Novi predsedniški mandat bo trajal sedem let, kar je v skladu z veljavnimi ustavnimi določili. Doumbouya je na volitvah zmagal že v prvem krogu, medtem ko je opozicija proces označila za simulacijo demokracije, saj glavnim opozicijskim akterjem ni bilo dovoljeno sodelovati. Kljub kritikam o legitimnosti volilnega procesa so sodne oblasti potrdile, da so bili postopki izpeljani v skladu z zakonom, kar Doumbouyi omogoča polno legitimnost na čelu države.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po nočni operaciji ameriških posebnih sil z imenom 'Operation Absolute Resolve' ujet in prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Skupaj z njim so ameriške oblasti prijele tudi njegovo soprogo in ključno svetovalko Cilio Flores. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji. Operacija, ki jo nekateri tuji viri označujejo za bliskovit državni udar, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev, v Venezueli pa povzročila nevarno oblastno praznino. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje nad Venezuelo in tam ponovno vzpostavile delovanje ameriških naftnih družb. Trenutno vodenje države v Caracasu začasno prevzema podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa kljub trditvam Washingtona o pripravljenosti na sodelovanje odločno zahteva izpustitev Madura. Medtem ko so v Madridu in Amsterdamu že izbruhnili protesti proti »imperialistični agresiji«, Trumpova administracija napoveduje ostre ukrepe proti vsem, ki bi poskušali ovirati tranzicijo oblasti po Madurovi odstranitvi.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

Vrednost plena spektakularnega vloma v nemško banko v mestu Gelsenkirchen bi po novih podatkih lahko presegla 100 milijonov evrov. Kot so v nedeljo poročali viri znotraj varnostnih služb za tiskovno agencijo dpa, so se prvotne ocene o škodi znatno povišale. Sprva je bila vrednost ukradenega premoženja ocenjena na približno 30 milijonov evrov, kar je ustrezalo znesku, za katerega je bilo premoženje zavarovano. Preiskovalci so ugotovili, da so storilci med božičnimi prazniki vdrli v sefe podružnice banke Sparkasse in izpraznili skoraj 3000 individualnih sefov, v katerih so stranke hranile gotovino, zlato in druge dragocenosti. Zaradi narave shranjenih predmetov, ki pogosto presegajo zavarovalne vsote, so dejanske izgube strank občutno višje od prvotnih napovedi. Policija in varnostne službe nadaljujejo z obsežno preiskavo, storilci pa za zdaj ostajajo na begu.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.